Dolgo- in kratkodnevni riži

Tropske sorte riža so prilagojene na tropsko dolžino dneva, to pomeni, da je dan podobno dolg kot noč. V bolj severnih krajih pa so poleti, v rastni sezoni riža, dnevi dolgi in noči kratke. Tropske sorte riža v teh razmerah ne cvetijo, ko se približuje enakonočje, pa pogosto zacvetijo, a dozoreti pred zimo ne utegnejo. Tropske sorte večinoma izhajajo iz indijske podvrste riža.

V nasprotju s tropskimi sortami pa obstajajo tudi sorte, ki praviloma izhajajo iz japonske podvrste riža. Te so prilagojene na dolge poletne dneve in cvetijo takrat, ko je dan dolg. To jim omogoča, da dozorijo pred zgodnjimi zimskimi pozebami. Čeprav je včasih veljalo, da so zrna japonske podvrste riža okrogla, indijske podvrste pa dolga, to danes ne drži več v celoti, saj smo verjetno že vsi jedli italijanski ali francoski dolgozrnati riž.

Na Vipavskem se je letos izkazalo, da prvi zacveti hajajuki, temu sledi po enem tednu dubovski in tretji je jukihikari, še nekaj dni za dubovskim. Četrta sorta, ki jo preizkušam, je pritlikava sorta indijske podvrste, ki še ne kaže, da bi cvetela. Zaenkrat kaže, da bodo vse tri sorte dolgodnevnega riža uspele dozoreti do jeseni, če le ne bo kakšne nenadne zgodnje slane.

Za riž na suhih gredah načeloma velja, da napreduje v začetku rastnega obdobja bolj počasi, kasneje pa je le še za kakšen teden počasnejši od riža na poplavljenih poljih. V praksi se je izkazalo, da riž ne prenaša dobro res suhih pogojev za rast in da suša (prej kot vročina) sproži predčasno cvetenje. Predčasnost cvetenja je problematična predvsem zato, ker rastline še niso naredile stranjskih poganjkov in torej na vsaki rastlini dobimo po en klas. Pri normalni rasti se do časa cvetenja razvije 10-20 stranskih poganjkov, od katerih najprej zacvetijo najstarejši, potem postopno še nekateri dodatni. Letos se je izkazalo, da pri eni rastlini cveti morda 3-5 poganjkov, medtem ko ostalih 5-10 manjših predstavlja listno maso.

Klaski pri treh sortah rižev so si med seboj tako različni, da je sorte med seboj zelo lahko razlikovati. Različen je tudi položaj klasov. Pri sorti hajajuki so na vrhu stebla, podobno kot pri pšenici, pri dubovskem se začnejo pojavljati pod vrhom, a potem poženejo na vrh, so pa resasti in ker je rastlina višja od ostalih, je to zelo izrazita sorta. Klasi pri jukihikariju se pojavijo kot precej manjša socvetja v pazduhi lista precej pod vrhom in ne izrastejo na vrh. Klasi so širši in manjši še zdaj, rastline pa so tudi sicer manjše kot pri ostalih treh ‘japonskih’ sortah.

Glede na to, da pri sorti dubovski traja od saditve do žetve rastna doba 115 dni, pri preostalih dveh sortah, ki sta cveteli, pa samo nekaj dni več, predvidevam, da bo žetev v zadnji dekadi septembra ali kvečjemu v začetku oktobra. Kaj bo z indijsko sorto, pa ni težko predvideti. Nič.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s