Kako daleč na sever raste riž?

Za gojenje riža je omejujoči klimatski dejavnik vegetacijska doba, saj rabi od saditve do žetve približno 4-5 mesecev brez zmrzali. V mejnih krajih, kjer res gojijo riž na prostem, to pomeni od sredine maja do sredine oktobra. Riž raste zelo počasi pri temperaturah pod 15 st. C, kar je posebej pomembno spomladi, ko vnaprej vzgojene sadike presadimo na prosto. S sadikami si je mogoče prihraniti vsaj 2 tedna, saj pri nizkih temperaturah na prostem riž zelo počasi vzkali. Presajanje za mlade rastline predstavlja šok, ob katerem v rasti sicer nekoliko zastanejo, a si praviloma opomorejo v nekaj dneh in nadaljujejo z rastjo.

Na severni polobli raste riž v Centralni Evropi do približno 46,5 stopinj severne zemljepisne širine, to je na južnem Madžarskem, to je podobno severno kot je na primer Murska Sobota. Podobno je tudi v Ukrajini, na območju Hersona na Dnjepru, v Rusiji pa raste celo okrog 47 stopinj severne širine v bližini Rostova na Donu.

Čeprav je najbolj severni od velikih japonskih otokov, Hokaido, po mnenju nekaterih najbolj severno rastišče riža, vsaj v Aziji, je zemljepisna širina tam, na najbolj severnih rastiščih okrog mesta Najoro, le dobrih 44 stopinj zemljepisne širine. Bolj severno raste riž na severnem Kitajskem. Tam naj bi rasel do več kot 53 stopinj severne širine na območju okrožja Mohe ob reki Amur, ki je hkrati najsevernejši del Kitajske, na meji s Sibirijo. Tam so zimske temperature izjemno nizke, povprečna najvišja dnevna temperatura januarja je -21,5 st. C, poletne pa zmerno visoke (julija 25,8), pri tem pa pade večina padavin prav v času najvišjih temperatur, med junijem in septembrom (a nič kaj dosti več kot npr. v Mariboru).

V Severni Ameriki se pridelava riža postopno širi proti severu, tako da danes nekaj riža pridelajo v Novi Angliji, v zveznih državah Vermont in Maine. V 0srednjem delu države Maine raste riž na 44,5 stopinjah severne širine. Riž poskusno pridelujejo tudi nekateri kmetje v Kanadi, npr. na skrajnem jugozahodu, v bližini Vancouvra, na 49 stopinjah severne zemljepisne širine. Vendar pa tam klimatske razmere niso tako ostre zaradi bližine oceana.

Kot je jasno iz zgornjih podatkov ni nobenih klimatskih ovir, da riža ne bi mogli gojiti tudi v Sloveniji, in to praktično kjerkoli, razen v gorskem svetu. Seveda pa je ključen izbor prave sorte. Na vsak način mora biti sorta taka, da poletni dolgi dnevi ne zavrejo cvetenja, po možnosti pa mora biti to tudi sorta s čim krajšo vegetacijsko dobo. Nekatere sorte dozorijo v manj kot 12o dneh, druge pa rabijo tudi do 30 dni več.

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s